YOUNGMOB – Uporaba pametnih telefonov med odvisnostjo in zasvojenostjo

Mednarodni projekt YOUNGMOB v okviru programa Erasmus+ koordinira Univerza Burgos. Projekt vključuje še projektne partnerje iz Španije, Portugalske, Italije in Slovenije. Slovenski partner v projektu je Center Spirala – Center samomobilnosti, pridruženi partner pa Osnovna šola Podčetrtek. YoungMob v svojem načelu zagovarja uravnoteženo rabo pametnih telefonov med mladimi s tem, da si prizadeva za dojemanje pametnih telefonov kot orodja, se pravi, uporabljati pametni telefon, ne pa biti od njega odvisen tudi takrat, ko njegova uporaba ni potrebna, kar lahko vodi v zasvojenost.
Čeprav projekt neposredno nagovarja akterje formalnega osnovnošolskega izobraževanja pa se v luči ukvarjanja z mobilno zasvojenostjo dotika tudi mnogih drugih področij, s področjem socialnega varstva in profesije socialnega dela, kjer se pri delu z uporabniki ugotavlja problematika zasvojene rabe pametnih telefonov.
YoungMob projekt problem mobilne zasvojenosti naslavlja skozi širši družbeni kontekst. Strokovni namigi profesije socialnega dela namreč kažejo, da je ta oblika zasvojenosti najbolj invazivna oblika zasvojenosti in hkrati (pre)šibko raziskana, da bi se dalo jasno napovedati, kam in kako se bo širila. Slednje je razlog, da mobilne zasvojenosti ne gre obravnavati kot ostale, bolj tradicionalne oblike zasvojenosti. Mobilna zasvojenost odpira širše družbene izzive, od pojava identitetnega vakuuma v zahodnih družbah v luči vse bolj fluidne sodobne družbe do porušenega ravnovesja med realnim in virtualnim prostorom ter časom pri mladem človeku. Pojav mobilne zasvojenosti je sporočilen tudi v luči razmerja med oslabljenim humanističnim izročilom in vse bolj dominantno podatkovno družbo.
Več informacij o YoungMob projektu lahko najdete na njegovi spletni strani.
Slovenski partner v projektu: Center Spirala – Center samomobilnosti
e-naslov: info@centerspirala.org NOVIČKE
SUPERVIZIJSKI POSVETI - NA TEMO OBDOBJA KARANTENE
Izhodišče supervizijskih posvetov so izkušnje iz obdobja karantene, ki jih imamo že zabeležene in se iz analize posameznih primerov lahko učimo. Delo poteka interaktivno in v mali skupini ali individualno, tako je zagotovljena varnost in dovolj prostora za različne izkušnje. Gre za pestra doživljanja v tem obdobju, občutke nemoči, da bi karkoli spremenili, do odgovornosti »biti na voljo« in »biti blizu« uporabnikom. Soočali smo se s spremenjenim vedenjem uporabnikov, ostala so nam vprašanja, kako uspešni smo bili pri vzpostavljanju informiranja, nudenja opore, svetovanja. Kaj vse lahko nesemo naprej? Posveti potekajo od 15. maja 2020 naprej.
2019
Building Social Europe, Helsinki, 2019
Nevladna organizacija, Socialna platforma, je ob koncu finskega predsedovanja organizirala konferenco na temo Socialne Evrope. Udeleženci so prevpraševali stebre socialnega varnosti sprejeli korake za večjo vidnost upoštevanja slednjih v naslednjem mandatu predstavnikov evropskih institucij.
2018
Mednarodni forum v spomin utemeljiteljice socialnega dela v Kirgizistanu in ustanoviteljice Društva socialnih delavcev Vere Usenove, na temo: Socialno delo v 21. stoletju: Izzivi in rešitve. 3.- 4. maj 2018, Biškek, Kirgistan

Na sliki: predstavniki Danske, Japonske in Slovenije na sprejemu pri ministrici Talaygul Isakunovi, Ministrstva za delo in socialni razvoj v Kirgizistanu.
20. marec 2018 Svetovni dan sreče
Slovenija je poskočila v sreči za 11. mest! Na 51. mesto se je zavihtela z lanskega 62. mesta, vseh zmerjenih držav pa je 156. Lahko se zahvalimo slovenskemu prebivalstvu, da so ob poročanju v različnih meritvah opustili nezadovoljstvo in se tako v mednarodnem prostoru pokazali srečne. Tako smo obrnili ugotovitve, da se kažemo navzven srečni, v svoji notranjosti pa smo kar zadovoljni. Prvo mesto je Norveška predala Finski, ki se je tja zavihtela s petega mesta. Država sreče Butan na tej lestvici ni ravno visoko, čeravno smo tisti, ki smo tam bili, videli srečo, ki pa je svetovne statistike “k sreči” ne ujamejo.
12. februar 2018
Slovenija med podpisniki koalicije za globalno srečo (Global Happiness Coalition)
Koncept sreče je našel pot tudi do naše vlade. Alenka Smrkolj se je kot ministrica udeležila globalnega dialoga na temo sreče v Dubaju. Zanimivost tega srečanja je še v tem, da je šest držav podpisalo koalicijo za globalno srečo in med njimi je tudi Slovenija! Prijetno presenečenje, glede na to, da smo o filozofiji sreče, ki jo država Butan dosledno uveljavlja v vseh politikah na državni ravni, govorili na kongresu socialnega dela v letu 2012, in nismo niti malo upali, da bi tovrstni koncept iz "revne" vendar srečne države zanimal tudi našo politiko. Madež dogodku pa je naredil obisk dogodka tudi s strani ministra Koprivnikarja, ki je kot najbolj pristojen za plače javnih uslužbencev "ušel v srečni Dubai) stavkajočim. To seveda ni gesta razumevanja koncepta sreče in uveljavljanja slednjega v politikah na državni ravni. Upajmo vsaj, da "ženski" del delegacije misli resneje in da storimo še kakšen korak naprej.
2017
Socialno delo v Iranu je obeležilo 60 let - 17.-20.december 2017

ASWI, Teheran, 2017
Danica Hrovatič se je odzvala na povabilo Iranskega društva socialnih delavcev in udeležila 1. mednarodnega kongresa ob 60 letnici socialnega dela v Iranu. To je bil kongres na izjemno visokem nivoju, z udeležbo ključnih akterjev socialnega dela na ravni države Iran, mednarodne organizacije IFSW in regionalnih podružnic, z udeležbo preko 3.000 socialnih delavl in delavcev ter študentov socialnega dela Irana ter 19-imi delegati iz tujine. Danica Hrovatič je v prispevku predstavila oris socialnega dela v Sloveniji, izobraževanja za socialno delo, zgodovino profesionalnega povezovanja (DSDDS), značilnosti socialnega varstva, paradigmatski razvoj, novosti v metodah dela ter vizijo razvoja v socialnem delu. V imenu predsednice DSDDS Francke Premzel je podpisala Memorandum o sodelovanju na področju socialnega dela z Društvom socialnih delavcev v Iranu. Memorandum je podpisalo še sedem držav, Rusija, Armenija, Azerbajdžan, Kirgizistan, Malezija, Filipini in Indija.
Digitalni odnosi - nekateri so nad njimi navdušeni ...
https://youtu.be/S5t6K9iwcdw
Robotinja Sofija je dobila državljanstvo Saudske Arabije.
Četrtek, 9. november 2017 - 60 let DSDDS

Z naslovom izobraževalnega dne: "Pomen in vloga socialnega dela v vrtincu sprememb", so socialne delavke in delavci v prostorih prenovljene Fakultete za socialno delo obeležili 60 let od prvega občnega zbora Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije. Dekanica fakultete, dr. Vesna Leskošek je opozorila na temeljno vlogo socialnega dela med nadzorom in podporo, profesorica Gabi Čačinovič Vogrinčič pa je svoje generacije študentov spomnila na koncepte v jeziku socialnega dela in nas povabila na govorilne ure, ki jih za svoje študente še vedno ima! Predsednica društva Francka Premzel je naštela nekaj znanih mejnikov razvoja društva, skupščina društva pa je v razgibani diskusiji izpostavila ključne vrtince, v katerih socialne delavke in delavci potrebujejo kolegialni suport.
Sobota, 11. februar 2017
Vsi padamo, a Eden je, ki neizmerno nežno to večno padanje v rokah drži. (R. M. Rilke)
Kogar imaš rad, nikoli ne umre ... Le daleč, daleč je... (Tone Pavček)
2016
AVGUST 2016 - SIRSKI DEČEK

Desetletni Ali, ki je fotografiral svojega bratca Omrana v Alepu, potem ko so ga reševalci potegnili iz ruševin, je umrl. Omran, ki nemo strmi v svet skozi fotografijo umrlega brata, sporoča pretresljivost našega nerazumnega časa. Fotografija je obkrožila svet, se dotaknila src milijonov ljudi, vendar to ni dovolj. Še več nedolžnih otrok bo moralo trpeti, izgubiti svoje najbližje, še več jih bo moralo umreti …
MAJ - GENEZA
Sebastio Salgado, od konca maja do konca avgusta 2016 je v Ljubljani na ogled njegova fotografska razstava, nas je pretresel z dokumentarnim filmom Sol zemlje, v katerem nam sporoča, da je ob grozotah, ki jih je videl po svetu izgubil, vero v človeka. Zbolela mu je duša ob tem, kar je videl. Ne more več fotografirati ljudi, sedaj fotografira krajino in živali. Njegovi projekti Exodus, Sahel, Delavci, so njegove presunljive fotografske socialne zgodbe resničnosti.
MAREC - TEDEN MOŽGANOV
Letošnji 13. teden možganov, ki bo potekal od 14. do 20. marca, nosi naslov Spektri nor(maln)osti. Odvijali se bodo prispevki na temo iskanja odgovorov na vprašanje, kdo je nor in kdo je pameten. Program
JANUAR 2016
Aleš Debeljak (25.12.1961 - 28.1.2016)
»Dovolj je besed. Rajši zadremam. Nad mano let
divjih gosi, v meni suh kašelj in žerjavica. –
Piš vetra obrača strešnega petelina. Na koncu
sem ostal jaz. Zares je že čas, da postanem
akustika tišine, zamolčani sprotni dialog. Ne bom
več nikogaršnji krik, ukristaljen v jantarno sre-
dico. Zvezde so mrzle, ljudje v stanovanjih prižigajo
luči. Po svetu ultrazvok noči. Kaj lahko še pri-
čakujem, kaj lahko še dam? Zapomnil sem si ritem
telesne bolečine, s katero se vsak dan začenja svet.
Poznam slepila podob in starih spisov, rad bi bil
spet sam. Kakor dojenčkov jok, ko ga mati zapusti.«
Slovar tišine, 1987
2015
NOVEMBER - BUTAN JE ŠE VEDNO V VRHU DRŽAV Z NAJSREČNEJŠIMI DRŽAVLJANI NA SVETU

V začetku novembra (3.-6. november 2015) se je v Butanu odvijala konferenca na temo sreče in blaginje prebivalstva, ki je bila zastopana s strani več kot 50 držav, prišlo je 724 udeležencev. Rezultati raziskav, primerjave, razmišljanja, projekti, programi so potekali od jutra do poznega večera, obogateni s kulturnim programom, kar je bila paša za oči in posebno doživetje za vse, ki smo se z butansko kulturo srečali prvič. Izjemno navdihujoče je bilo srečanje s kraljem. Jigme Khesar Namgyel Wangchuck je udeležence osebno pozdravil in prav vse je sprejel individualno!
AVGUST 2015 - ODPIS DOLGOV NAJREVNEJŠIM LJUDEM
Na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpisa dolgov (ZPIUOD) je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) uveljavilo odpisovanje dolgov najrevnejšim ljudem, ki svojih dolgov ne zmorejo odplačati. Večinoma gre za odpise dolgov s strani gospodarskih subjektov, ki so ponudniki javnih storitev dobave električne energije, komunalnih storitev, upravljanje stavb, in občin. Med odpisovalci najdemo tudi zavarovalnice in banke. Potencialni uporabniki tega ukrepa lahko na spletni strani MDDSZ preverijo, ali so do odpisa dolga upravičeni, ukrep pa se bo izvajal od avgusta 2015 do januarja 2016. Dolg bo odpisan vsem, ki so do odpisa po zakonu upravičeni, ne glede na število oddanih vlog.
JULIJ 2015 - SVETOVANI DAN PREBIVALSTVA - 11. julij
Svet ima danes 7,25 milijarde prebivalcev. Demografi ocenjujejo, da se bo letos svetovno prebivalstvo še naprej povečevalo, za 77 milijonov. V Sloveniji so na začetku leta 2015 prešteli 2.062.874 ljudi.* Na račun migracij se število prebivalstva v naši državi še vedno povečuje. Imamo pa dobrih 110 tisoč brezposelnih oseb, več kot 50 tisoč prejemnikov denarne socialne pomoči, več kot 600 tisoč upokojencev in uživalcev drugih vrst pokojnin, dobrih 800 tisoč ljudi svoj dohodek deli z drugimi v obliki davkov in prispevkov, okrog 420 tisoč otrok, mladostnikov in mladih ljudi pa je vključenih v sistem vzgoje in izobraževanja.
* v letu 2016 je število prebivalcev v Sloveniji poraslo na 2.063.371.
JUNIJ 2015 - POROČILO O PROSTOVOLJSKEM DELU ZA LETO 2014 – gradivo je v obravnavi (30.6.2015)
Za leto 2014 je poročilo o prostovoljskem delu oddalo 744 organizacij. Številka kaže, da poročanje iz leta v leto strmo narašča (494 v letu 2013, 414 v letu 2012 in 225 v letu 2011). Tudi število prostovoljcev je višje, kar dobrih 84 tisoč jih je vključenih v poročanje, kar je skoraj dvakrat več od predhodnega leta (46.903 v letu 2013, v letu 2012: 54.137, v letu 2011: 27.014. Prostovoljci so opravili kar za 10 milijonov ur prostovoljnega dela, največ na vsebinskega in največ na področju socialnih dejavnosti. Tu je opravljena več kot polovica, skoraj 65% vsega dela in največ dela opravijo starejše osebe nad 60 let, kar dobrih 75%. Po vrednosti opravljenega prostovoljskega dela pa je leto 2014 tudi prelomno, presežena je milijarda evrov, kar predstavlja pomemben dosežek k družbeni blaginji Slovenije, gotovo je to tudi prispevek, ki je premalo omenjen, malo viden. To pa še ni vse! Čeprav je v registru vpisanih več organizacij kot preteklo leto in tako tudi poroča jih več, je to šele slabih 4 % vseh organizacij NVO sektorja, ki obstajajo in gotovo imajo pri izvajanju svojih programov tudi delež prostovoljskega dela.
1. maj 2015: PRAZNOVANJE (NE)DELA
Ni še dolgo tega, ko smo z veseljem praznovali praznike, se veselili druženja, zabave pa tudi daljšega dopustovanja, ki ga je bilo mogoče organizirati s povezovanjem dela prostih dni. Kaj se je zgodilo z vrednoto dela? Tisti, ki hodijo v službo, se pritožujejo nad zahtevami delovnega okolja, nad delom preko delovnega časa. Drugi - brez dela, si želijo delovnih "droptinic". Ministrica za delo nam v prvomajski poslanici sporoča, da ne bi smeli pozabiti na stoletne delavske boje, za pravice, tudi za osemurni delovnik. Še kako na mestu je to danes, ko se razlika ne samo v plačah temveč tudi v delovnem času zaposlenih veča. Kako danes razumemo vrednoto dela je povsem nova zgodba, predvsem odeta v nov kapitalni plašč.
8. marec
Joey Nash, "Dreamer"
Marec 2015: PREDSEDOVANJE ZAKLJUČIL NAJREVNEJŠI PREDSEDNIK NA SVETU ![]()
Predsednik Urugvaja, Jose MUJICA, znan po tem, da je 90 % svoje predsedniške plače daroval revnim, je po petletnem mandatu 1. marca 2015 zaključil predsedovanje. Čeprav so ga zaradi skromnega načina življenja in podarjanja denarja drugim označili za najrevnejšega predsednica na svetu, je zase dejal, da se nikakor ne doživlja za revnega, ker ima vse, kar potrebuje. Zanj so revni tisti, ki hočejo več kot potrebujejo.
Februar 2015: DAN MATERNEGA JEZIKA
V EU imamo 24 uradnih jezikov. Vse premalo se zavedamo, kaj pomeni, da je tudi slovenščina uradni jezik in vse
prehitro smo podložni povsod prisotni angleščini. Še posebej lahko pokažemo svojo kulturno osveščenost ob organiziranju mednarodnih dogodkov doma, v Sloveniji. Ne pozabimo na to, da smo edini, ki lahko skrbimo za svoj jezik, njegovo uporabo in razvoj! Nihče drug ne bo delal tega namesto nas! Zato ni prav nič narobe, če za uradni jezik na primer na konferencah doma določimo slovenščino, za goste iz tujine pa seveda poskrbimo za prevod. S tem, ko dajemo v mednarodni družbi vlogo slovenskemu jeziku, kažemo svojo osveščenost. Dobrodošlico tujcem pa seveda lahko pokažemo tudi drugače. Zato je 21. februar dan, ko razmislimo, koliko dejansko skrbimo za svoj materni jezik.
Januar 2015: SOCIALNI SPORAZUM ZA OBDOBJE 2015 - 2016
Socialni partnerji so podpisali predlog besedila Socialnega sporazumu, ki predstavlja ključni element socialnega dialoga o temeljnih ciljih, ukrepih in sistemskih rešitvah na vseh področjih razvoja države. Tako so določeni cilji in ukrepi tudi na področju javnega sektorja, zdravstva, trga dela, izobraževanja in pokojninskega sistema. Med drugimi ukrepi je v socialni sporazum vključena tudi ureditev sistema dolgotrajne oskrbe in uskladitev višine minimalnega dohodka. Vsebina sporazuma.
2014
November 2014: DAN SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA
Moje roke so moj jezik - je sporočilo gluhih oseb ob uradni razglasitvi 14. novembra - za dan slovenskega znakovnega jezika. Slovenija je prva država v svetu, ki je to uredila. Na ta dan je bil leta 2002 sprejet Zakon o uorabi slovenskega znakovnega jezika, ki je jezik gluhih oseb priznal kot pravico sporazumevanja. Most med svetom tišine in svetom zvokov so tolmači in tolmačice slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim pomagajo - videti zvok. Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik skrbi za certificiranje tolmačev - preverja in potrjuje strokovna znanja in spretnosti za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Dnevu slovenskega znakovnega jezika je združenje namenilo prav posebno darilo Dan ljubezni.
Oktober 2014: NOVI EVROPSKI KOMISARJI in KOMISARKE
Junckerjeva komisija je sestavljena in pripravljena na glasovanje v parlamentu. Evropski parlament bo o novi Evropski komisiji glasoval 22.10.2014. Slovenski komisarski predlog kot izhod v sili je bil tudi izhod v sili za Jean-Clouda Junkerja. Odbor za promet je Violeto Bulc potrdil za predlagano komisarko in sedaj vse kaže, da komisija kot celota ne bo imela težav. Tako je Slovenija dobila resor za promet. Nadejamo si lahko rešitev železniških težav pa morda tudi ohranitev brniškega letališča. Socialne zadeve pokriva resor, ki se po novem imenuje Zaposlovanje, socialne zadeve, večšine in mobilnost, predlagana pa je komisarka iz Belgije, Marianne Thyssen.
September 2014: STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE SE JE POVIŠALA NA 14.5 %
Tolikšen delež prebivalstva v letu 2013 (po dohodkovnih podatkih 2012 in objavi izračunov SURS 11.9.2014) ni doseglo praga revščine pri 593,00 EUR. Iz leta poprej se je revščina povečala za eno odstotno točko. Povečala se je tudi stopnja socialne izključenosti, ki znaša 20,4 %. V letu 2013 je v Sloveniji živeljo 134.000 resno materialno ogroženih oseb, pod pragom revščine živi 291.000 oseb. Z visoko stopnjo tveganja socialne izključenosti (revščina, materialna prikrajšanost nad pragom revščine, gospodinjstva z nizko delovno intenzivnostjo) se po izračunih statističnega urada srečuje 410.000 oseb, kar je 18.000 oseb več kot leto poprej.
Avgust 2014: VIŠJA DENARNA SOCIALNA POMOČ
Od 1. avgusta 2014 je nekoliko povišan osnovni znesek denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč po novem znaša 269,20 evrov. Od 1. 1. 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 288,81 evrov.
Julij 2014: NOVA LJUDSKA KUHINJA V MOSTAH
Na Zaloški cesti 42 v Mostah, malo pred tržnico ob Ljubljanici, je odprla vrata ljudska kuhinja. Za socialno ogrožene ljudi so na voljo obroki po 0,5 evra.